»Vodenje se nanaša na ustvarjanje očarljive vizije in motiviranje ljudi, da to vizijo dosežejo. Podjetja, ki nimajo vodij s temi zmožnosti, ne morejo upati, da bodo preživela v današnji turbulentni ekonomiji,« je ena od misli iskrivega komunikacijskega strokovnjaka Toma Besta.
Tom Best je uveljavljeni in mednarodno zelo priljubljeni trener nevrolingvističnega programiranja, kulturni antropolog, komunikacijski teoretik in praktik. V njegovem raziskovalno-izobraževalnem delu ga zanimajo presečišča med kulturami modernega zahodnega sveta in indijanskim šamanizmom ter povezave med teorijo in prakso. V Teksasu, ZDA, kjer deluje kot predavatelj in raziskovalec, je zasnoval in tudi vodi Inštitut za nevrolingvistično programiranje, izvaja treninge in sodeluje z mnogimi mednarodnimi izobraževalnimi in poslovnimi korporacijami.
Toma Besta, ameriškega trenerja nevrolingvističnega programiranja (NLP) ter komunikacijskega teoretika in praktika, ki je nedavno v Sloveniji vodil delavnico o energijsko uravnoteženem »coachingu«, smo povprašali o njegovem videnju današnje gospodarske situacije in stanja v globalnem gospodarskem okolju nasploh. Zanimalo nas je, kako vidi energijo vodenja, izziv, pred katerim se znajdejo vsi menedžerji. Njegova spoznanja o moči vodenja so še posebej dragocena, saj jih k nam prinaša skozi modrosti starodavnih tradicionalnih kultur.
Vaša profesionalna pot je potekala od kulturnega antropologa, preko NLP-trenerja do indijanskega šamanizma. Kako bi opisali splet okoliščin, ki so vas vodile po tej življenjski poti? Kako ste »zašli« k indijanskim šamanom in ali ste z njimi v stiku še danes?
Moje raziskovanje šamanizma se je začelo veliko prej kot moje zanimanje za nevrolingvistično programiranje. Moja prva prava izpostavitev šamanizmu se je pripetila pred petintridesetimi leti, ko sem se spoznal s Juanom Gomezom, pripadnikom staroindijanskega plemena Taos Pueblo iz Nove Mehike. Takrat sem prvič prisostvoval ceremoniji, ki so jo pripravili domorodni prebivalci podeželskega dela Nove Mehike. Sama izkušnja obreda je bila zelo globoka; resnično odpiranje »vrat čutnega dojemanja«. Bila je intenzivna noč, polna zvokov bobnov, molitvenih pesmi, nenavadnih prividov in vizij. In ko sem ob sončnem vzhodu odšel iz tipija (indijanskega šotora, op. ur.), sem se počutil izgubljeno v svetu zmedenosti in dvoma, ne čisto prepričan, da je bilo to, kar sem ponoči izkusil, res stvarnost.
Juan, droben in zelo zelo star sveti mož, mi je prišel naproti in me srepo zadržal s svojim pogledom, kot da bi puma strmela v svoj plen. Ko je stal čisto blizu mene, je počasi dvignil svojo koščeno pest in z njo trikrat udaril po mojem prsnem košu, kar je v meni sprožilo bolečino, ki je šla skozi srce, medtem pa je izgovarjal besede: »Ne pol poti!« Moje oči so se zaobrnile in svet se je začel vrteti in … nekaj se je v mojem življenju spremenilo. Spoznal sem, da sem res živel le »polovico« in nisem bil čisto predan svojemu življenju ter da je tu tudi drugačno življenje, ki ga je mogoče živeti.
Od te izkušnje naprej sem kot kulturni antropolog začel proučevati havajski šamanizem oziroma ceremonializem plemen Huna, Hopi in Navajo, nekatere mehiške šamanske discipline, delal pa sem tudi s šamani iz visokih Andov iz Peruja. Izkušnje, ki sem jih pridobil v Peruju, so bile izjemno pomembne za moje osebno in poklicno življenje. Z ženo Bobbi že 16 let vodiva manjše skupine ljudi v Peru, da bi se tam srečali z modrostjo Indijancev iz plemena Q’ero, ki živijo v oddaljenih in odročnih Andih.
Leta 1981 sem zaključeval univerzitetni študij kulturne antropologije in verskih študij. Takrat sem prvič slišal za nevrolingvistično programiranje (NLP). Klasični antropološki modeli so me nekako razočarali, saj so mi zelo malo povedali o zavesti tradicionalnih ljudstev – o tem, kakšna je resnična izkušnja njihovega sveta. NLP mi je omogočil spoznanje njihovega notranjega sveta. Odkril sem na primer, da so NLP-tehnike, kot je »generator novega vedenja«, strukturno enakovredne obredu risanja v pesek, ki ga izvajajo Indijanci plemena Navajo.
Mislim, da je NLP v številnih pogledih nekakšen šamanizem 21. stoletja. Z njegovo pomočjo lahko potujete skozi čas s tehniko »časovna črta«, postanete druga oseba s pomočjo tehnike »premik v drugo pozicijo«, raziskujete lastno duševnost. Raziskovanje duše pa so tudi šamanske sposobnosti. Podobno kot NLP je tudi šamanizem most med »obstoječo« in »možno« podobo človeškosti ter omogoča ljudem »očistiti inštrument jaza« in prisostvovati domenam višjih oblik človeškega delovanja.
Današnje razmere, v katerih se je znašla človeška civilizacija in z njo tudi poslovni svet, lahko označimo kot precej nemirne. Valovi sprememb ne pojenjujejo oziroma se še poglabljajo. Kako vi ocenjujete dogajanja v današnji družbi?
Ena izmed ljudskih metafor, ki pomenljivo opisuje sedanje zgodovinsko obdobje, je kitajski ideogram za konflikte, ki ga sestavljata dva ločena dela. En del predstavlja »nevarnost« in drugi »priložnost«. Osebno mislim, da je sedanji zgodovinski trenutek mnogo več kot to. Hiter potek dogodkov, ki nam jih vsiljuje najrazličnejša sodobna tehnologija, je zmanjšala našo lastno poglobljeno udeležbo v pomembnih odnosih z drugimi in s svetom. Gregory Bateson, veliki ameriški »sistemski mislec« in eden od starih očetov NLP-ja, poudarja, da smo ustvarili našo sedanjo ekonomsko, družbeno, politično in osebnostno krizo s tem, da smo se začeli zanašati na »smrtonosen trikotnik«, ki ga sestavljajo tri stranice, in sicer tehnologija, zamenjava naravne soodvisnosti z umetno soodvisnostjo (sedanja ekološka kriza) in razumsko planiranje brez nezavednega procesiranja.
Najbolj zaskrbljujoča stranica trikotnika je ravno zadnja, razumsko planiranje brez nezavednega procesiranja. Z drugimi besedami, naša tehnološka družba se opira predvsem na racionalno kognitivno mišljenje ega brez posvetovanja in povezanosti z modrostjo nezavednega, našega duhovnega dela jaza oziroma tega, čemur Bateson reče »modrost polnega kroga življenja«. Rezultati takšne notranje mentalne drže se kažejo v naši ekonomski in družbeni strukturi, ki je v oblasti netransparentne moči, oblastniškega gospostva, najrazličnejših oblik zlorabe in kratkoročnih površinskih zadovoljitev.
Dobra novica pri tem pa je, da nam, kot v vseh »zdravilnih krizah«, vsa ta grozovitna opozorila, ponujajo tisto »priložnost«, da spremenimo nekatere osnovne predpostavke o načinih vodenja poslovanja in osebnih življenjih.
Vloga vodij je v takšnih spremenljivih okoliščinah še posebej pomembna in tudi zahtevna. V poslovnih okoljih, ko na nas prežijo frustracije in apatija (globalna kriza, odpuščanja delavcev, pogoste zavrnitve naročnikov, manipulativni vpliv medijev), se zastavlja vprašanje, ali zmorejo vodje najti moč in energijo za to, da podjetja pripeljejo iz kriz oziroma te razumejo kot priložnost za napredek.
Vodenje se nanaša na ustvarjanje očarljive vizije in motiviranje ljudi, da to vizijo dosežejo. Podjetja, ki nimajo vodij s temi zmožnosti, ne morejo upati, da bodo preživela v današnji turbulentni ekonomiji. Z namenom, da bi kreirali nove vizije za 21. stoletje, bi se morali spremeniti modeli poslovanja podjetij, še posebej pa modeli vodenja. Kot nova oblika vodenja naj bi se uresničila tista, ki vključuje resnično upoštevanje in spoštovanje drugih. Lao Tzu, veliki kitajski filozof, je to povedal z naslednjimi besedami: »Slab vodja je tisti, ki ga ljudje ne marajo. Dober vodja je tisti, ki ga ljudje hvalijo. Veliki vodja pa je tisti, ki ljudi vodi, da rečejo »to smo naredili sami«.«
Ko vodje pošteno vrednotijo in cenijo prispevke ter vrednost drugih, je žilavost in pozitivna energija zaposlenih njihova naravna posledica v trenutkih krize. Ko se konflikt pretvori in preobrazi v sodelovanje, življenjska energija spontano narašča za vse vpletene v sistem.
Kako si zaposleni v marketingu in prodaji lahko pridobijo motivacijo, da zdržijo naporen delovni ritem? Kako si v vsesplošnem pomanjkanju časa vzeti čas zase in si povrniti izgubljeno energijo? Ali je sploh še prostor za misli o tem, da se posli in življenje vseeno premikajo na bolje? In ne nazadnje, kako zagotoviti, da misel o »boljših časih« ne ostane le ideja?
Naša profesionalna in osebna življenja so dinamično povezana z energijo, ki se kaže v najštevilnejših oblikah, in sicer od naših fizičnih teles do naše uspešnosti na delovnih mestih pa tudi do najvišjih prizadevanj in teženj našega duha. Način, kako uporabljamo lastno energijo, določa kakovost našega življenja. Sčasoma postane energijski tok v profesionalnem in osebnem življenju blokiran. Takrat občutimo fizične bolečine, čustveno gorje ali miselne tesnobe in naša življenja postanejo težka. Čeprav obstaja veliko najrazličnejših tehnik in strategij, ki nam pomagajo zmanjšati stres, v tem zapletenem svetu te strategije delujejo le na ravni simptomov in so le začasne.
Radikalna stvar, ki naj jo imamo v mislih, je, da smo prav mi tisti, ki smo kreatorji tega disfunkcionalnega sistema. In mi, prav vsak izmed nas, smo edini, ki ga lahko spremenijo. Morda so načini upravljanja naše lastne življenjske energije v preteklosti imeli svoje mesto. Toda danes smo pred izzivi, ko je čas, da ustvarimo nekaj novega. Vsekakor smo dovolj ustvarjalni. Vprašanje je le, ali smo pri tem dovolj strastni in odločni ter ali imamo dovolj volje za spremembo. Navsezadnje vsak izmed nas sprejema to odločitev zase.
Kako lahko menedžerji povečajo svoje zavedanje o kompleksnosti učinkov lastnega delovanja?
Samozavedanje in samorefleksija je prvi korak. Ko se menedžer nauči, kako upravljati kompleksnost in izzive v njem samem, bo naravno uporabil te spretnosti in veščine pri ravnanju z drugimi. Zavedanje in še posebej samozavedanje okrepita prosvetljenega menedžerja. Zavedanje jim tudi pomaga pri razumevanju situacij, ki vključujejo etiko in vrednote. Ustvarja sposobnost, da smo zmožni vpogleda v večino situacij iz bolj integrirane, holistične perspektive.
Ob prebiranju zgodovinskih dejstev o inkovski civilizaciji lahko zasledimo, da so že prvi španski osvajalci navajali zanimivo organiziranost te starodavne civilizacije. Neki španski osvajalec-upravitelj je tako pisal španskemu kralju: »Našli smo to deželo v stanju, ko v njej ni bilo lopovov, zlega ali lenega človeka. Vse je bilo urejeno in uravnoteženo z veliko modrostjo, svoje voditelje pa so spoštovali.« Kaj pa naša družba, ki je polna neenakosti, izključevanja in izkoriščanja? Vodje (praviloma) ne spoštujejo zaposlenih, zaposleni pa ne vodij. Kako znova najti harmonijo in modrost in kako naj si voditelji pridobijo spoštovanje tistih, katere vodijo?
John Grinder, ustanovitelj NLP-ja, v eni od svojih knjig pravi takole: »Ko smo iskali rešitve, kako doseči življenjsko ravnovesje in etičnost, smo uvideli, da nam pri iskanju teh odgovorov največ dajejo prav tradicionalne kulture. Prišli smo namreč do ugotovitve, da v organiziranosti tradicionalnih kultur obstaja neka modrost, ki pa je naša moderna družba nima.«
Najpomembnejša razlika med tradicionalnim svetom in svetom tehnološke družbe je v odnosu do narave. Današnji človek je s svojim okoljem popolnoma nepovezan. Danes razumemo okolje, najsi gre za tropsko obalo, vašo osebno zgodovino, vašega šefa, odnose ali glasove v vaših glavah, kot nekaj, čemur moramo zagospodovati in ukrotiti, medtem ko se vzpenjamo po lestvici uspeha in moči ali samo boljšega življenja.
Prav nasprotno pa v šamanskem svetu velja ključni princip, da je okolje duša z smislom. Vse ima dušo. Voda ima dušo, gora ima dušo, zvezde imajo dušo, veter, oče Sonce, mati Luna, vsi imajo dušo. In, ali veste, oni so družine, prav tako kot mi. In vsi so udeleženi v našem realnem svetu. Vsi skupaj smo medsebojno prepleteni v realnost.
Torej, v iskanju modrosti, ki je naša moderna tehnologija nima, postaja očitno, da je tehtno pogledati k tradicionalnim kulturam, ki znajo izkusiti življenjsko ravnovesje in estetiko kot kvaliteto, ki se vzpostavlja skozi odnos z okoljem, ki je sveto in znotraj katerega je vse povezano.
Ko postaja svet okoli nas pogosto vse bolj ogrožajoč, narašča naša potreba po tem, da bi vse bolj zaznavali sebe kot globalne državljane. To od nas zahteva spoštovanje edinstvenosti, ki je prisotna vsepovsod okoli nas. To od nas zahteva, da smo zmožni videti izza mask izoliranega ega in častiti bogastvo kulturnih pestrosti, ki jih ponuja svet. Na našem čudovitem planetu so ljudje, ki se znajo pogovarjati s kamni, ki poslušajo dež, ki se učijo od dreves, ki poznajo skrivnosti slapov in valov… in še so živi, še so z nami. Njihova edinstvena »oblika zavesti« je nepojmljivo velik vir modrosti na našem planetu.
Šamanska zavest je preudaren vzorec misli in vedenja, oblikovana z namenom, da poveže naše misli, telo in dušo, zaobide analitične in varnostne filtre ega in doseže specifičen zdravilen učinek oziroma pomoč zagotavljajoč učinek. Šamanska zavest vam dovoljuje živeti v svetu, v katerem je vse živo, vse ima dušo in vse ima pomen … in to je izkušnja človeškosti, ki v vaše življenje pripelje bogastvo in izobilje. Integracija takšnega pogleda na življenje vrednoti našo realnost na poseben način. Z zasaditvijo starodavnih semen v moderne vrtove bomo dopustili, da iz njih v vsej svoji mogočnosti zaživijo nova drevesa zavesti.
Navsezadnje se naši vodje iz tega lahko naučijo iste lekcije, kot so jo že prestali starodavni vodje inkovskega ljudstva – spoštovanje tistih, ki jih vodimo, si pridobimo s tem, ko spoštujemo njih, in samo takrat smo resnično vredni njihovega spoštovanja.
Kako lahko vodja z energijo dialoga oblikuje vrednote in poslovno etiko, ki ustvarjajo ugled podjetja? Zakaj so za vodjo njegova energija in njegove značajske vrednote tako pomembne?
Vsak izmed nas ima edinstveno osebno energijo in potencial individualne moči, s katero zmore zdravilno vplivati nase in tudi na druge. Mnogo ljudi ima strto dušo in trpijo zaradi najrazličnejših čustvenih ran. Življenje nam marsikaj prinese. Toda razsvetljeni vodje zmorejo prepoznati, kdaj je pred njimi priložnost, da pomagajo »narediti cele« tiste ljudi, s katerimi so povezani. Robert Greenleaf je v svoji knjigi Služeče vodenje (The Servant as Leader) zapisal: »Nekaj očarljivo subtilnega je v tem, ko komuniciramo z nekom, ki ga vodimo, če je vpletenost obeh v pogodbo med služiteljem in vodjo brezpogojna in je vodenje razumevanje tega, da je iskanje »celosti« tisto nekaj, kar si oba delita in kar ju združuje.«
Spremembe so pomemben dejavnik poslovnega življenja. Lahko so pozitivne ali negativne. Kako jim lahko vodja določa predznak s svojo energijo vodenja?
Zame je odgovor na to vprašanje najlepše prikazan v navedku avstralske aboridžinke, ki se po mojem mnenju nanaša na bistvo vodenja in človeškost: »Če si prišel z namenom, da bi mi pomagal, izgubljaš čas. Toda, če si prišel zato, ker je tvoja osvoboditev povezana z mojo, potem dajva delati skupaj.«
