Revija ADMA, maj 2020
V preteklih dneh sem doživljala občutek, da so se na novo postavili številni življenjski vzorci. Vse kar je bila vrsto let rutina ali t. i. »avtopilot«, je odpadlo. Nič več ni tako, kot je bilo. Nastopila je nekakšna entropija negotovosti. Vse kar je bilo še do nedavnega urejeno, se je razblinilo kot v »pra poku« in se oblikovalo v nove slike z novimi, še ne videnimi okvirji. Kako z družboslovnimi orodji osmisliti situacijo, ki jo vsi doživljamo prvič v življenju? Od kod poiskati modrost, ki naj bo svetilnik v teh časih negotovosti? Kaj se nam dogaja? Po odgovore sem se zatekla k zanimivim in spodbudnim družboslovnim teorijam, sebi v oporo in upam da tudi vam. Spoznala sem, da živimo v izjemnem času v zgodovini človeštva. Prihodnost dobiva nek nov pričetek.
Spremembe, ki nas učijo »novega« življenja
Ko sem prebirala knjigo Time For a Change ustanovitelja NLP-ja Richarda Bandlerja, mi je bil zanimiv njegov pristop postavljanja mrež. Eno mrežo uporabimo, da vanjo ujamemo vedenja, prepričanja in vrednote, ki se jih želimo znebiti, ker niso več uporabna. Druga mreža pa je namenjena vedenjem, prepričanjem in vrednotam, ki so avtentični del nas. Stvari, ki jih resnično želimo v svojem življenju, naj postanejo naša nova odgovornost. Bandlereva metafora mrež lepo ponazarja priložnost, ki je pred nami. Če le kdaj, lahko sedaj prevetrimo in si zjasnimo, za kaj se želimo prizadevati v življenju, na kaj bomo naravnali kompas in kaj je naša končna destinacija. Dana nam je priložnost, da pridobimo resnično avtentičnost in kongruentnost. Kljub temu, da je priložnost nastopila skozi situacijo boleče negotovosti. Pričujoča sprememba, nas nemilostno sili, da reagiramo.
Priložnost bo izkoriščena, ko bomo zmogli dovolj notranje moči, da odigramo proaktivno vlogo v spremembi in ustvarimo pristno vizijo prihodnosti, da vključimo vanjo vse, kar nam do sedaj ni uspelo vključiti, zaradi prehitrega tempa vsakdana. V vsaki uspešni transformaciji (teorija Leading change) je pomembno imeti želeno sliko prihodnosti. Vizijo, ki jo želimo zaživeti, ko se nam bodo vrata na novo odprla. To velja tako za posameznike, kakor za organizacije. Čudovita priložnost za vse nas.
Čustvena inteligenca
Skupaj z velikimi spremembami, ki jih doživljamo, se soočamo tudi z najrazličnejšimi izrazito močnimi negativnimi čustvi, kot so strah, zaskrbljenost, negotovost, jeza. Goleman v knjigi Čustvena inteligenca spoznava, da je ravno čustveni um tisti, ki lahko nadzira težka čustva. Zato v današnjih časih bolje kot kadarkoli potrebujemo podporo močnih pozitivnih čustev, da nam priskrbijo prepotrebno zbranost, energijo in moč, ki je bistvena pri reševanju težkih izzivov. Če delujemo iz težkih čustev, bo naša zmožnost sprejemanja dobrih odločitev okrnjena.
S tem ne mislimo na izrivanje negativnih čustev. Prav nasprotno, dobro je poznati vsa čustva in jih priznati za legitimna. Šele iz te točke lahko inteligentno čustvujemo in iščimo razumno ravnovesje med negativnim in pozitivnim oziroma harmonijo, da lahko zdržimo v osupli realnosti. Iz drže zaskrbljenosti, ki je sicer realna, naj bi zmogli preiti v držo upanja, spodbuditi sebe in tudi druge, kljubovati frustracijam, nadzirati vzgibe malodušja, obvladati razpoloženja, sproščati stisko, biti še vedno zmožni vživljanja v čustva drugih in predvsem upati na bolje. Ravno mojstri na področju sposobnosti, kako se umiriti in se otresti neukrotljive zaskrbljenosti, mračnosti, razdraženosti in se izogniti najrazličnejšim razočaranjem, si bodo hitro opomogli.
Teorija upravljanja negotovosti
Občutek negotovost nastopi kot posledica nejasnosti, nepredvidljivosti in zapletenosti situacije, kjer se soočamo z grozečimi ali nasprotujočimi se informacijami, zaupanje v količino in zanesljivost informacij pa je omajana. Stanje negotovosti je lahko začasno ali dolgotrajno in je pogosto rezultat prepletenih dejavnikov.
Teorijo upravljanja negotovosti je razvil psiholog profesor Dale Brashers. Na osnovi dolgoletnih raziskav je prišel do spoznanja, da negotovost ustvarja občutek zaskrbljenosti. Zato smo ljudje praviloma vedno visoko motivirani, da bi negotovost odpravili. Včasih tudi za visoko ceno. V tem smislu nekateri raje neanalitično sprejmejo tudi negativne informacije v izogib občutka negotovosti.
Brashers je teorijo poglobil s spoznanjem, da vsaka negotovost ni radikalno negativna, temveč je nevtralna (ne dobra ne slaba). Ljudje se z negotovostjo različno soočamo, kar je odvisno od naših osebnostnih lastnosti. Osebna moč posameznika je tista, ki določa zmožnost upravljanja z negotovostjo in količino energije, s katero smo se pripravljeni angažirati in negotovost upravljati v želeno smer. Še posebej je to izziv v okoliščinah, ko je verjetnost o izzidu negotovosti nejasna. V smislu upravljanja z negotovostjo je pomembno, kako ljudje pridobivajo informacije, kaj z njimi naredijo in kaj je motiv, da naredijo to kar naredijo. Ko se soočamo z omejitvami neznanega, nevidenega, razvijemo nagnjenost k temu, da svet in življenje stisnemo v znane okvire ali kategorije in v specifični znani vokabular. Toda le s pogumnim pogledom neznanemu v oči, razjasnjevanjem tega, česar še ne vemo in česar trenutno ne moremo kontrolirati, vidimo svet takšnega kot je v resnici.
Obvladovanje zaskrbljenosti
Negotovost poraja občutek zaskrbljenosti. Zaskrbljenost je lahko funkcionalno čustvo, kadar gre za premlevanje problema, ustvarjalnega razmišljanja in na koncu doseganja rešitve in posledično obvladovanje nevarnosti. Zaskrbljenost je po definiciji opreznost pred možno nevarnostjo. Zaskrbljenost ima nalogo, da nam pomaga ustvariti čim več pozitivnih rešitev, tako, da predvidi nevarnosti, preden se zares pojavijo.
So pa psihološke raziskave o zaskrbljenosti pokazale, da so le-te jedro vseh vrst depresij. Težave namreč povzročajo ponavljajoče se skrbi, ki se ne približajo pozitivni rešitvi. Govorimo o t.i. čustveni ugrabitvi, ko se skrbi nenehno vrtijo kot v začaranem krogu. Sprožilci zaskrbljenosti so besede, podobe, stereotipi, okorelo razmišljanje. Potapljanje v skrbi nam preide v navado. Takšna zaskrbljenost pa nam žal odžira energijo , ki bi jo sicer vložili v nove podvige.
Negativno spiralo zaskrbljenosti obvladujemo s takojšnjo zavestno usmeritvijo pozornosti vstran od bremenilnih misli. Naštejmo nekaj ukrepov, ki pomagajo obvladovati zaskrbljenost:
- Okrepimo čuječnost in zmožnost zavedanja sebe. Skrb vzbujajoče misli najprej ozavestimo, nato jih čim prej angažirano zajezimo in ne zahajamo v misli katastrofe. Zavestno se jim upremo.
- Zavzamemo prožen odnos do predvidevanja izhoda iz zaskrbljenosti. Je res, da se dogodek lahko razplete samo na en in edini način?
- Ne izpostavljamo se vedno sprejemanju vseh negativni informacij in poskušamo obdržati dotok pozitivnih informacij.
- Primerjanja s slabšim so zelo zdravilna: lahko bi bilo še slabše.
- Načrtno se izpostavimo prijetnim in veselim dogodkom, ki dvignejo našo razpoloženjsko vibracijo.
- Verigo misli, ki sejejo žalost, pretrgamo z razvedrilom: branje, sestavljanke, spanje, sanjarjenje, načrtovanje božanskih počitnic, vznemirljiva tekma, smešen film, spodbudna knjiga, telovadne vaje, sprostitvene tehnike, molitev, drobna veselja, vroče kopeli, najljubša hrana, poslušanje glasbe, kakšne manjše zmage, oblecimo si lepo obleko, naličimo se.
Prednosti, ki jih imata upanje in optimizem
Ljudje se razlikujemo med seboj po mejah, do kamor seže naše upanje. Ljudje z močnim upanjem imajo značilne osebnostne lastnosti, kot so sposobnost spodbujanja sebe, občutek zadostne notranje moči za doseganje ciljev, sposobnost pomiritve, sposobnost prepričevanja sebe, da bo bolje, četudi so v hudih težavah. Upanje je sposobnost, da se ne vdamo neukrotljivi tesnobi, malodušju ali depresiji, kadar se soočamo s pomembnimi življenjskimi izzivi ali preprekami. Upanje pomeni izredno močno pričakovanje, da se bodo stvari dobro iztekle, kljub oviram in frustracijam. Upanje pomembno vpliva na sposobnost, da zberemo dovolj spodbude za nadaljnje delo. Osebe, ki imajo visoko mero upanja, iščejo prave vzroke za nastale okoliščine in uporabijo inteligentne pristope za razrešitev stiske. Upanje ima zdravilno moč. Ljudje z večjim upanjem bolje prenašajo kritične trenutke. Zaupajo v življenje.
