Revija VIVA, maj 2020
V dneh, ko smo izpostavljeni preizkušnji pandemije, se srečujemo z življenjskimi okoliščinami, katerih del so tudi močna čustvovanja, naj si bodo povezana s skrbmi za zdravje, zdravje bližnjih ali nasploh skrbmi za eksistenco in prihodnost. Sence negotovosti izkušamo tudi v obliki notranjih čustvenih pretresov zaradi novic, ki se stopnjujejo pred nami. V času kriz se srečujemo s težjimi čustvi strahu, zaskrbljenosti, takšnega in drugačnega nelagodja, socialna distanca pa daje občutke monotonosti.
Kako se bomo te dni prebili skozi življenje, bo zato poleg razuma še bolj odvisno od naše čustvene inteligence, ki zajema kongruentnost, samoobvladovanje, vztrajnost, sposobnost spodbujanja sebe in sočutje. V obdobjih spremenjenega načina življenja smo izpostavljeni tudi preizkušnji medsebojne povezanosti in soodvisnosti, od najožje socialne celice družine do države in celotnega človeštva.
Nam lahko v teh zapletenih trenutkih življenja in ob vsem dogajanju okrog nas pomaga ravnanje s čustvi in spodbujanje samih sebe? Oglejmo si sami pri sebi, kako izražamo potrtost. Ali takšna čustva razkrivamo ali jih zadržujemo zase? Ali prepoznavamo svoje čustvene navade in z njihovim izražanjem vplivamo na svoje počutje in počutje drugih?
Psihološka literatura med najvišjimi sposobnostmi za življenje dodeljuje osrednje mesto prav čustvom. Ko smo bolj čustveno stabilni, se lahko spopademo s svetom in njegovimi izzivi. Zatorej naj bi tudi
med krizo ohranili sposobnosti iskrenega čustvovanja, kar naj bi nam krizo pomagalo preiti. Potrebujemo domiselne načine, da smo iskreni in dobronamerni do sebe in drug do drugega, kajti škodljiva in nedobronamerna čustva uničujejo naše zdravje še bolj kot virus.
Seveda se nas dotaknejo tudi težka čustva, in kadar se pojavijo, jih sprejmimo in poiščimo pravo mero in primernost v načinu, kako jih izrazimo. Ko čustva priznamo najprej samemu sebi in jih primerno izrazimo, jih je tudi lažje obvladovati. A naj se ne zatakne le v tarnanju in obupovanju, preobrnimo jih v upanje. Če se vadimo v upanju, sicer ne vemo, kaj se bo zgodilo, a dajemo prostor, da se odzovemo z dejanji, ki bodo usmerjena v dober izid in iskanje dobrih rešitev. Veder duh je balzam, s katerim naj bi obdali interakcije z ljudmi, ki so okrog nas, še posebej v težavnih časih. Izraža se v povečani dejavnosti možganskega centra, ki zavira negativna čustva in tista, iz katerih se porajajo skrb vzbujajoče misli. Pojavita se umirjenost, trezno razmišljanje in tudi telo si hitreje opomore od stresa.
Usvajanje bistvenih čustvenih navad, kot so usmerjenost v dober izid, upanje in empatija, skupaj s sposobnostmi poslušanja, razreševanja nesporazumov in sodelovanja, nas bo pripravilo na ustrezno delovanje in nas usmerilo k sposobnosti opažanja in primernega odzivanja na razpoloženje, tudi kadar imamo opraviti z razburljivim značajem drugih ljudi in njihovimi škodljivimi čustvi.
V enem od svojih popotovanj po Peruju so mi domačini povedali, da se bolj kot smrti bojijo tega, da ne bi živeli »pravilno«, da bi odšli s tega sveta, ne da bi uresničili vsega, za kar so bili poklicani, da uresničijo. Zato so še posebej osredotočeni na svoje »srce« in kam jih to vodi, s katerimi ljudmi jih povezuje in v kakšna dejanja jih usmerja. Zdajšnja situacija nas lahko uči, kako pomembno je v življenju inteligentnost združiti s čustvi, slediti temu, kar nam je resnično pomembno in kaj vse nam lahko to prinese.
